Pred davnimi, davnimi časi je v deželi daleč od tod, lepa, samostojna in
samozavestna princesa sedela na obali jezera z zelenečim travnikom zraven
svojega gradu in razmišljala o ekoloških problemih našega planeta.
Nenadoma je v njeno naročje skočila žaba in zaregljala: "Sladka princeska,
nekoč sem bil čeden princ, potem pa me je hudobna čarovnica začarala. En
sam tvoj poljub je potreben, pa se bom spet spremenil v prisrčnega mladega
princa, kakršen sem v resnici. Potem, ljuba moja, se lahko poročiva in si
narediva dom v tvojem gradu, kjer mi boš lahko kuhala, prala, prenašala
moje otroke in mi boš za vse večne čase hvaležna in srečna, ker lahko tako
živiš."
Ko se je tistega večera princesa mastila z rahlo ocvrtimi žabjimi kraki, se
je hehetala sama pri sebi in si mislila: Klinc te gleda!
sodobna princeska
Moderator: uredniki