Ne prehitro, da ne bo narobe! ->ugovor sodniku za prekrsk

To pa ne paše nikamor

Moderator: uredniki

Oddaj odgovor
Uporabniški avatar
Klemen Klemen
Kokl (We deliver aicooled VW toys)
Prispevkov: 3237
Pridružen: Ponedeljek 7.2.2005 19:35:40
Kraj: Šmartno pod Šmarno goro (otherway in the land of aircooled dreams and imagination)
CONTACT:

Ne prehitro, da ne bo narobe! ->ugovor sodniku za prekrsk

Odgovor Napisal/-a Klemen Klemen »

IME IN PRIIMEK
NASLOV

POLICIJSKA POSTAJA
naslov
pošta in kraj

ZADEVA: UGOVOR ZOPER PLAČILNI NALOG SERIJSKA ©TEVILKA
............. Z DNE ..............

Na podlagi šestega odstavka 241. člena zakona o prekrških, spodaj
podpisani.............., vlagam v zakonitem 8-dnevnem roku zoper plačilni
nalog, opr. šifra ............ z dne .............. ki sem ga prejel dne
..................
u g o v o r
zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve
materialnega prava ter
p r e d l a g a m,
da pristojni organ, ki bo vodil postopek o prekršku, postopek ustavi >v
dvomu v korist obdolženca<, ker niso bili podani bistveni element sestavine
prekrška.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Z izdanim plačilnim nalogom sem bil spoznan za odgovornega, ker naj bi dne
........... ob .........uri vozil osebni avtomobil z reg. ...............po
(NAPI©ETE CESTO) cesti v ………. v smeri ……… ter prekoračil največjo
dovoljeno hitrost vozil v naselju in je bilo to ugotovljeno pri merjenju
hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti prometa, znamke LR 90-235/P. S tem
naj bi kršil materialno določbo 28/5 zakona o varnosti cestnega prometa in
tedaj storil prekršek po členu 28/5/b citiranega zakona.
S takšno ugotovitvijo se ne strinjam.
V svojem zagovoru izražam upravičen dvom v ugotovitve delavcev policije, saj
se policist ni mogel izkazati z ničemer, še najmanj pa ne z dokazom (na
primer z izmerjeno hitrostjo na samem merilcu oziroma fotografijo), da sem
res prekoračil dovoljeno hitrost. Upravičeno sem podvomil v njegovo
ugotovitev že na kraju samem, saj sem bil zgolj površno (od daleč) seznanjen
s prekoračitvijo (kršitvijo) na laserskem merilniku. Z njegovimi
funkcionalnimi elementi sploh nisem bil seznanjen.
Zaradi skeptičnosti o točnosti laserskega merilnika, ki je merilo, in ker na
podlagi teh meril pristojni organ kršilcu prometnih predpisov odredi kazen,
sem od službujočega policista zahteval potrdilo o skladnosti (kalibraciji)
te naprave s predpisi, ki je hkrati tudi dovoljenje za delo z radarjem in
ustrezno potrdilo o usposobljenosti policista merilca za delo s to napravo.
Službujoči policist mi je na kraju pokazal zgolj potrdilo (atest) za
laserski merilnik, ni pa mi pokazal laserskega merilnika, opremljenega z
nalepkami o pregledu, niti ustreznega potrdila o usposobljenosti za ravnanje
z napravo. Tako se mi Upravičeno poraja dvom, ali so bili pred začetkom
meritve na laserskem merilniku hitrosti opravljeni vsi potrebni testi za
ugotavljanje brezhibnosti delovanja naprave, kot to določajo predpisi in,
ali je z njim pravilno ravnala usposobljena oseba.
Zanikam, da bi prekoračil dovoljeno hitrost. Navajam, da me je tik pred
meritvijo hitrosti prehitel drugi avtomobil, ljubljanskega registrskega
območja, kateri je potem vozil naravnost. Mnenja sem, da je bila sporna
prekoračitev izmerjena nepravilno in dvomim v pravilnost meritve. Policist
je sicer lahko rdečo piko, ki služi kot vizirna oznaka na laserskem
merilniku hitrosti usmeril v moj avtomobil, vendar kljub temu obstaja
možnost, da je lahko naprava (diodni laser) izmerila hitrost drugega
avtomobila, v tem primeru tistega iz ljubljanskega registrskega območja, ki
je prehitevalo merjeno, se pravi moje vozilo ter nato vozilo naravnost v
smeri ……...
Poudarim naj, da je največja možna meritev oddaljenosti vozila spredaj z
reflektirajočimi reg. tablicami 350 do 450 m, dopustna oddaljenost za uradne
meritve po PTB dovoljenju pa od 30 do 500 m. V mojem primeru je bila
razdalja meritve večja kot 500 m. Istočasno se v ciljnem področju ne sme
nahajati še kakšno drugo vozilo ali predmeti.
Službujoči policist je lasersko napravo, ki jo je treba med meritvijo držati
mirno, če je le mogoče podprto, uporabljal zgolj z ramenskim naslonom brez
podpore (enonožnega stative ali stabilne podlage), z roba cestišča.
Zaradi tega je pri meritvi hitrosti verjetno prišlo do premikanja (nihanja)
merilca, kar je nedopustno in v nasprotju z tehničnimi napotki za uporabo.
Dodatni pogoji, ki so v danem primeru zmanjševali deklarirano območje
uporabe in oteževali uporabo merilca pa so bili tudi protisvetloba in močno
zahajajoče – vzhajajoče sonce, najverjetneje tudi meritev skozi tonirano (asferično)
vetrobransko steklo ter meritev, ki se je izvajala z roba cestišča. Zlasti
zadnje ravnanje povzroči, da nastane med smerjo merjenja in smerjo gibanja
merjenega vozila določen kot. Večji je ta kot, večja napaka meritve se
pripisuje v korist merjenega vozila.
Po mojem mnenju se mi je pri merjenju prekoračitve dovoljene hitrosti z
laserskim merilnikom storila krivica. Smatram, da so omenjene meritve pri
takšnem prometu in ob neupoštevanju tehničnih napotkov problematične, saj so
laserski merilniki hitrosti v primerjavi s statičnimi merilniki
(dopplerskimi radarji), katere na primer v Avstriji lahko opazimo kot dokaj
neopazne sive škatle ob cesti, zelo nezanesljive naprave.
Prav tako menim, da je uporaba omenjene merilne naprave v nasprotju s 310
členom Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za
notranje zadeve ( Ur.list SRS 1988/44 št.2338; lex specialis). Navedena
pravila so še vedno v registru pozitivne zakonodaje.
V navedenem času so natančno določene pristojnosti pooblaščenih uradnih oseb
pri kontroliranju hitrosti vozil. V 1.alinei 2.odstavka je taksativno
določeno, citiram: »z merilno napravo(radarjem)«. Menim, da uporaba i.i. »
laserskega merilnika hitrosti« ( tudi tehničnega principa delovanja ) ne
ustreza definiciji RADAR.
Glede na navedeno menim, da uporaba t.i. laserskega merilnika ne temelji na
zakonitem predpisu, kar pa je v nasprotju z zadnjim odstavkom 153. členu
Ustave Republike Slovenije (Ur.list RS št. 33-1409/91 z dne 28.12.1991).
Ob tem pripominjam, da je s pravnega stališča povsem nerelevantno, če so
pooblaščene uradne osebe usposobljene za delo s t.i. laserskim merilnikom in
ima navedena naprava dokumentacijo ustreznih državnih organov glede tehnične
ustreznosti za uporabo.
Kot že navedeno bi moral zakonodajni organ oziroma izvršilna veja oblasti
uporabo t.i. laserskega merilnika hitrosti pravno urediti skladno z Ustavo
RS v zakonu oziroma podzakonskih aktih.

S spoštovanjem!
Ime, priimek






Kraj in datum
Oddaj odgovor